Prosti čas

Nekaterim se zdi, da ga je preveč in ga imenujejo dolgčas, drugi pravijo, da nimajo nikoli časa, da prehitro mineva in bi včasih radi bili na dveh mestih hkrati. Čas je torej relativen in ga vsakdo drugače doživlja. Povprašala sem stanovalce in stanovalke kaj menijo o tem. Ga. Julijana: „ Včasih sem rada sama. Imam svojo sobo, če pa se mi zahoče družbe grem ven in tukaj je vedno katera, da poklepetamo.“G. Viktor:“Nikoli nimam časa: grem po nakupih, po vodo k izviru, pomagam ženi... no, včasih pa šivam gobelin.“ Ga. Božena: „Vedno se kaj dogaja, tako, da še za dopisovanje komaj najdem čas.“ Zaposleni v Pegazovem domu Rogaška Slatina želimo, da naši stanovalci in stanovalke čim bolj kakovostno preživijo svoj prosti čas, zato ponujamo pestro ponudbo raznih aktivnosti in možnost izbire. Ponudba aktivnosti je raznovrstna: gibalne skupine, aktivnosti za krepitev spomina, ustvarjalne skupine, bralne urice, duhovna oskrba s sveto mašo enkrat mesečno... Prijazno so se odzvali tudi prostovoljci različnih starosti, ki zelo obogatijo dneve starostnikom. Zaposleni, zaradi obilice strokovnega dela, dostikrat nimamo časa za pogovore, sprehode in branje s stanovalci, kar odlično opravijo prostovoljci. Osrednji prostor, tako rekoč srce, vsake skupine je kuhinja. Kot pri nas doma, kajne? Vzpodbujamo stanovalce, da sodelujejo pri raznih gospodinjskih aktivnostih, po svojih zmožnostih. Do sedaj smo pekli jabolčni zavitek, palačinke, kekseter izdelovali sadno solato. Mmmmm, kako lepo diši takrat po vsej soseski in obiskovalce kar potegne za vonjavami. Delujemo šele dva meseca, tako, da se bo naša ponudba še večala, saj si vsi želimo zadovoljstva: stanovalcev, svojcev in zaposlenih. Med drugim smo pričeli tudi s kulturnimi prireditvami. V torek, 23.05.2006 smo bili veseli predstavitve Zambije, kamor nas je prijazno popeljala Mojca Štravs iz Šmarja. Zambija je zelo revna dežela, a njihovi prebivalci zatrjujejo, da so srečni, radi pojejo in plešejo. Mi pa imamo dostikrat zadovoljene vse materialne potrebe, a naša duhovnost je revna, smo nesrečni, pa ne vemo točno zakaj. Spoznali smo, da smo lahko zadovoljni v naši deželi in da nam nič ne manjka. V sredo, 07.06.2006 pa je bil pri nas dogodek posebne vrste. Popoldan so nam polepšala dekleta iz Glasbene šole Rogaška Slatina: Mojca, Barbara, Petra in Jerneja. Vadijo od 3-6 let, pod vodstvom gospe Helene Hartman. Najmlajša, Barbara je stara šele 8 let, a lepo poje in igra na citre. Gospod Vinko se ni mogel načuditi njenim sposobnostim pri teh letih. V skladu z našim konceptom delovanja so svoj program ponovile trikrat, za stanovalce vsakega nadstropja posebej. Tako je bilo vzdušje v manjšem krogu bolj domače, družinsko in prijazno. Izbira programa pesmi je bila pisana na kožo stanovalcem: Slovenske narodne. Nekateri so zraven prepevali, drugi so uživali ob poslušanju pesmi in zvokov citer in flavte. Bilo je nepozabno lepo in marsikomu so se orosile oči od sreče. Obe navedeni prireditvi so izvajalke predstavile brezplačno, za kar se jim lepo zahvaljujemo in hkrati vabimo vse, ki bi želeli polepšati vsakdanjik našim stanovalcem, da se nam javite. Vabljeni k branju utrinkov iz našega doma tudi v prihodnje in zvedeli boste marsikaj zanimivega. Starost ni le bolezen in ležanje, ampak je lahko aktiven in lep del našega življenja. Čas pa naj nam mineva ravno prav hitro: ne prehitro, ker ga potem nič nimamo in ne prepočasi, da bi se dolgočasili! Mateja Fidler