Avgusta smo kar naprej tarnali zaradi slabega vremena, stanovalcev nismo mogli toliko voziti v naravo, pa tudi zaposleni na dopustih nismo bili pretirano zadovoljni s precejšnjim jokom iz oblakov.
Iz dneva v dan se bolje poznamo, sedaj smo več ali manj že stalna ekipa – tako pri stanovalcih, kot pri zaposlenih. Ko smo prihajali iz dopustov smo bili veseli, da smo slišali: »Kako sem vas pogrešal/a, kje ste bili tako dolgo?»
Zaposleni smo zelo obremenjeni z uvajanjem sistema in dogaja se nam, da smo, tudi, ko smo doma, z mislimi še kar v službi. Radi bi še to in ono, pa ne gre vse čez noč. Včasih moramo biti vsi strpni – stanovalci, zaposleni in svojci.
Pomemben je pogovor in marsikaj se z lepo besedo razčisti in temni oblaki se razpršijo.
V četrtek, 31.08.2006 smo se z avtobusom odpravili na Boč. Bil je čudovit sončen dan, kot naročen za nas, čeprav je bil še prejšnji dan vse prej kot vremensko lep.
Naročili smo avtobus in se s 30 stanovalci odpeljali novim dogodivščinam naproti. Med potjo smo opisovali kraje in značilnosti pokrajine, še posebej tistim, ki niso od tukaj. Kar 9 udeleženih še ni bilo nikoli na štajerskem Triglavu.
Ob planinskem domu nas je že čakala razigrana množica stanovalcev, sosednjega, Poljčanskega doma.
Sledil je bogat družabno - športni program: vlečenje vrvi, igre z žogo, prilagojene gibalno oviranim ter seveda živa glasba in ples. Eni so sodelovali, drugi navijali, vsi pa uživali. Rezultat pri športnih igrah je bil neodločen, kar pomeni, da se znova dobimo.
Za hrano in pijačo so poskrbeli kuharji obeh domov.
Gospa Tončka, ki izvira iz Prlekije je bila še posebej zadovoljna, saj je srečala gospo iz svojih krajev in pravi, da sta pogučali po svoje.
Odšli smo še na kratek sprehod, se nadihali svežega višinskega zraka in se srečni in utrujeni vrnili nazaj.
Zdravstvena ekipa je poročala, da so vsi udeleženci sladko spali tisto noč in niso prosili za uspavala.
Mateja Fidler