Včasih je ličkanje koruze sodilo med najpomembnejša kmečka opravila. To je bil lep, kmečki običaj, ki je nekdaj lepšal jesenske večere, so dejali stanovalci. Tega običaja nebi mogli ohraniti brez kuharice ga. Marije, ki nam je priskrbela koruzo.
Zainteresiranost za ličkanje koruze je bila velika, saj so se zbrali številni stanovalci. Zbrali so se okrog kupa koruze, v katerega smo skrili žlatno kapljico in bonbone. Ker niso imeli vsi sreče, da bi našli kakšno dobroto, so jo nekateri dobitniki bratsko razdelili med ostale stanovalce. Kupček koruze je kar hitro pojenjal, toliko je bilo pridnih rok. Za zaključek so nas šef kuhinje in kuharice pogostili z jerpico in roglički, druženje pa smo popestrili še s prepevanjem narodnih pesmi.