Strokovna doktrina na področju dela s starejšimi osebami zahteva dobro poznavanje pojava demence in prilagojenih metod pri oskrbi in negi dementnih oseb v domači ali v institucionalni obliki.
V okviru izobraževanj je za osebje Pegazovega doma in za prostovoljce izvedla predavanje o demenci Leonarda Pintarič,dr. med., spec. psihiatrije.
Demenca je problem posameznika, družine in naraščajoči problem sodobnih razvitih družb zaradi hitrega daljšanja življenjske dobe. V mednarodni klasifikaciji bolezni je demenca opredeljena kot sindrom, ki ga povzroča več kot 200 bolezni, katere prizadenejo možgane neposredno ali posredno. Najpogostejše oblike so: Alzheimerjeva demenca, vaskularna demenca (posledica možganskih žilnih bolezni), demenca z Lewyevimi telesci, demenca pri parkinsonovi bolezni in alkoholna demenca. Značilen je upad spominskih sposobnosti, ki se običajno nanašajo na pomnjenje in priklic novih informacij, prizadet je kratkoročni spomin. Poleg motenj spomina je za demenco značilno osiromašeno mišljenje, zmanjšana je sposobnost orientacije, razumevanja, računanja, sposobnost učenja, sposobnost besednega izražanja in presoje. Posledica demence je običajno znaten upad intelektualnih sposobnosti poleg motenj dnevnih aktivnosti. Upadanje spoznavnih (kognitivnih) sposobnosti navadno spremlja ali pa včasih napoveduje zmanjšanje sposobnosti za obvladovanje čustev, socialnega vedenja ali motivacije. Kako se posledice kažejo je v precejšnji meri odvisno od socialnega in kulturnega okolja. Potek demence je lahko progresiven (Alzheimerjeva bolezen), statičen (posttravmatska demenca) ali nihajoč (vaskularne demence). Vzrokov za demenco je veliko: degenerativne bolezni centralnega živčnega sistema, poškodbe glave, možganski tumorji, droge, strupi, alkohol, vnetja-nevrosifilis, kronični bakterijski meningitis, metabolična obolenja-pomanjkanje vitamina B12, folne kisline, diabetes…, kardiovaskularna obolenja.. Zapleti, ki pogosto spremljajo demenco so: depresija, delirij, kronični nemir, paranoidno-halucinatorna psihoza in motnje spanja.
Za osebe z demenco, ki so nameščene v ustanovah ni pomembno samo poskrbeti za njihove osnovne življenjske potrebe, pač pa je pozornost usmerjena h kvaliteti njihovega življenja. V Pegazovem domu je velik poudarek na kvalitetnemu življenju in oskrbi stanovalcev z demenco, ki so nameščeni v dve manjši stanovanjski skupini. V skupinah je vzpostavljena rutina dnevnih aktivnosti, ki omogoča varnost in preprečuje dodatno zmedenost in stisko. Stanovalci se glede na svoje sposobnosti vključujejo v kratkoročne aktivnosti, kot je skrb za osebno higieno, pomoč pri pripravi hrane in pogrinjkov, pospravljanje, zlaganje perila, telovadba, sprehodi… Smisel in cilj kratkoročnih zaposlitev v skupinah je v aktiviranju obstoječega, dolgoročnega spomina. Pomembno pri demenci je, da se prične pravočasno zdravljenje z ustreznimi zdravili, prav tako pa je pomembno nemedikamentno zdravljenje, kjer je predvsem potrebno varno in strpno okolje, izogibanje stresnim dejavnikom, ter spoštljiv odnos do osebe z demenco. Nadalje vzpodbujamo, nudimo vodenje ter pomoč, pri hudi obliki demence pa izvajamo ustrezno nego. Veliko stisko doživljajo svojci obolelih, saj težko razumejo nove vedenjske vzorce. Zato je potrebno informiranje o bolezni, o ustrezni komunikaciji in o vedenju, ki lajšajo odnosne motnje. Narava in obseg bolezni se od osebe do osebe znatno razlikujeta, tako da gredo ljudje skozi stanje dementnosti z različno hitrostjo in različnimi simptomi. Izkušnje z oviranostjo in posledičnimi potrebami so zelo različne. Edinstvenost poti skozi dementnost pa zahteva ravnovesje med različnimi storitvami in individualno profesionalno odzivanje.
Lidija Umek, 9.3.2007