Marcel Proust je o glasbi povedal: "Glasba je najbrž enkraten primer, da bi lahko bila - če ne bi izumili jezika, izgovorjave besed, analize idej - komunikacija duš".
Ko se zapete pesmi in melodije kot balzam zlijejo med stanovalce, ki se nastopov lahko udeležijo in med tiste, ki jih zaradi zdravstvenega stanja slišijo le v svoje sobe, se v domu ustvari posebna atmosfera. V sredo, 4. julija nas je razveselil moški nonet iz Rogaške Slatine. Pevci so se zbrali iz različnih pevskih zborov. Eni pojejo v moškem pevskem zboru, nekateri pri Vitisu, drugi v cerkvenemu zboru. Vsi pevci pa se lahko pohvalijo z izjemno dobrim glasom. V prvem delu so zapeli nekaj zborovskih pesmi, drugi del nastopa pa so namenili ljudskim pesmim. Vodja noneta Branko Mikša, je vsakega pevca šaljivo predstavil publiki in tako poskrbel za zelo sproščeno druženje. S posebno tankočutnostjo so navezovali stike s stanovalci, saj veliko stanovalcev tudi osebno poznajo. In ko so zapeli nekaj lepih pesmi tudi na željo stanovalcev se je mreža zadovoljstva še močneje stkala. Upamo, da bodo v takšni zasedbi in s tako bogatim programom še večkrat naši gostje.
V petek, 6. julija so člani kulturnega društva Zlate strune iz Rogaške Slatine izvedli prav tako zelo prijeten koncert. Trio sestre Kovačič so nam zaigrale na citre, harmoniko in flavto, Mrkša Barbara je igrala na citre, Pelko Polde na harmoniko in vodja Zlatih strun g. Podkoritnik na hivajsko kitaro. Bilo je res lepo popoldne, še posebej, ker so posvetili nekaj pesmi našima stanovalkama, ki bosta v prihodnjih dneh praznovali svoj rojstni dan. Zaključili so s pesmijo Na Golici in tako čestitali naši najstarejši stanovalki Ani Macur, ki bo kmalu praznovala svoji častitljivi 102 leti. Ob dobri glasbi in petju, ter ob pozornosti nastopajočih do stanovalcev, so v našo hišo prinesli veliko lepega, za kar se jim iskreno zahvaljujemo!
Lidija Umek, socialna delavka