Katja Žolgar je prostovoljka, ki vodi bralno urico v našem domu in v nadaljevanju preberite njen zapis. Vsak torek je moj čas za nekaj posebnega – za urico z dragocenimi ljudmi v domu starejših v Rogaški Slatini. Kot prostovoljka prihajam z namenom, da beremo, a vedno se zgodi še mnogo več. Knjige so le izhodišče – vsaka zgodba sproži spomine, vprašanja, nasmehe, včasih tudi kakšno solzo.
Najlepši trenutki pa pridejo, ko Marija vzame v roke frajtonarico. Takrat glasba prežene tišino, pesmi združijo vse generacije, obrazi se razvedrijo. Petje, smeh in življenje napolnijo sobo, kot da bi se čas za trenutek ustavil. Te urice niso le dar za njih – so dar tudi zame. Domov odhajam polna topline in hvaležnosti, ker me učijo, kako preprosti trenutki lahko bogatijo srce. V domu ne beremo samo zgodb – pišemo jih skupaj.
