Res je prima ha, ha, ha, ker nihče me ne pozna!
Pust. Čas za sprostitev, domišljijo in domiselnost. Čas, da tudi mi preženemo milo zimo in odpremo vrata pomladi.
Stanovalci Pegazovega doma so v tem času obujali spomine kako so preživljali pustni običaj. Najbolj se spominjajo domačih, dišečih krofov in tradicionalnega kosila na pustni torek: svinjsko meso, zelje in pražen krompir. Dan zatem so imeli strogi post. Večina so maske ustvarjali sami; od strašil, lovcev, starih ženic, snubcev … Pustne šeme so obiskale vsako hišo, posebno veliko se jih je zbralo tam, kjer so bila doma mlada dekleta. Nekateri pa se niso nikoli našemili. Zato smo jih vzpodbujali, da končno izkoristijo ta dan.
V soboto smo se na Evropski ploščadi udeležili pustne povorke, pa tudi naš dom je obiskalo veliko nagajivih mask. V torek je bilo prav tako pestro. »Ta korajžni » stanovalci so pokazali, da se znajo spretno vživeti v vlogo nasprotnega spola, v čarovnice, hudiče, nekateri pa so se skrili za različna očala, pokrivala in lasulje. Norčav pust v znamenju energije in veselja smo zaključili s plesom ob glasbi harmonike spretnega klovna in ugibali, le kdo se skriva pod masko. Za smeh in dobro voljo ni potrebno veliko, le občutek, da se lahko sprostiš in izraziš samega sebe. Pod masko ali brez nje!
Lidija Umek, socialna delavka