Opis Pegazovega doma v reviji Vzajemnost

7. maj 2007

Aprila lani so se v težko pričakovani dom za starejše v Rogaški Slatini začeli seliti prvi stanovalci. Pegazov dom, ki se postavlja s specifičnim delovanjem, čemur je bila prilagojena že gradnja, je bil kmalu poln.
Z uspešnim delom so zadovoljni vsi, lastniki doma, stanovalci, njihovi svojci, zaposleni, občinsko vodstvo in vsi, ki jim ni vseeno, kako je poskrbljeno za starejše. To je bilo mogoča zaznati tudi na prijetni slovesnosti ob prvi obletnici doma, na kateri je vodstvo sprejelo številne čestitke in priznanja za uspešno uresničevanje sodobnega koncepta domskega varstva. Gre za koncept sobivanja v skupinah, kar je bilo upoštevano že pri pripravi načrta za dom. Tako v Pegazovem domu ni centralne jedilnice, ki jo sicer vidimo v vsakem drugem domu. Življenje, druženje in prehranjevanje poteka v sedmih stanovanjskih skupinah, ki v glavnem štejejo po 15 stanovalcev. Vsaka skupina ima svojo dnevno sobo z jedilnico in kuhinjsko nišo, kjer gospodinja (vsaka skupina ima svojo) pripravlja zajtrke in večerje, kosilo pa prinese iz centralne kuhinje. Gospodinja skrbi, da je hladilnik vedno poln, tako da si lahko tudi stanovalci sami kaj pripravijo in skuhajo, če jih je volja. Sicer pa gospodinja rada ustreže vsaki želji, člani skupine pa po svojih sposobnostih sodelujejo pri pripravi miz, pospravljanju in podobnih delih. To je zelo pomembno za ohranjanje dobrega fizičnega počutja, občutka pripadnosti skupini in za občutek koristnosti. V tem skupnem prostoru gledajo tudi televizijo, berejo, se pogovarjajo in ustvarjajo. Tak način življenja je podoben življenju v večji družini, podoben je načinu življenja, ki smo ga vajeni. To zagotavlja tudi večjo čustveno navezanost med člani skupine, kar je dobro, pa tudi hudo, ko pride čas slovesa, je poudarila ena od stanovalk. V lepih, svetlih in prostornih sobah s kopalnicami je osnovno pohištvo, stanovalec pa si lahko svojo sobo opremi tudi s kosom svojega pohištva, s televizijo, s slikami, rožami in s predmeti, ki jih ima rad. Sobe so razporejene po hodnikih, ki vodijo v že omenjeno dnevno sobo z jedilnico, tako da je skupina povezana tudi z arhitekturnega stališča. Stanovalci pa niso vezani le na življenje v svoji skupini, ampak se lahko udeležujejo tudi različnih dejavnosti, ki so skupne za vse. Imajo različne vrste razgibavanj, vaje za krepitev spomina, ustvarjalne delavnice, bralne urice, gospodinjske aktivnosti, na voljo imajo domski pevski zbor, likovno ustvarjanje in še bi lahko naštevali. Dom pa je odprt tudi za »zunanji svet«, saj vanj prihajajo pevski zbori, predstavniki društev, otroci iz vrtca in osnovnih šol, prostovoljci. Teh je zdaj 23 in so predvsem mlajši upokojenci, ki so redni družabniki stanovalcev. Njihovo prostovoljno delo vodijo strokovni mentorji. Družabniki so predvsem dobrodošli dementnim stanovalcem, ki so vključeni v dve skupini. Dve skupini, nekoliko večji, pa sestavljajo tudi stanovalci, ki potrebujejo nego. Nekatere sobe v teh skupinah imajo skupne kopalnice. Sicer pa je v domu 57 enoposteljnih sob, 33 dvoposteljnih in trije apartmaji, skupno pa 129 postelj, ki pa so vse zasedene. Dobro polovico jih zasedajo občani celjske regije, kar 32 odstotkov stanovalcev je iz ljubljanske regije, preostali pa so iz drugih krajev. Cene oskrbnega dne so kljub visokemu standardu in zagotavljanju višje kakovosti bivanja primerljive z drugimi domovi. Tako je treba za oskrbni dan v enoposteljni sobi odšteti blizu 21 evrov, če seveda stanovalec ne potrebuje dodatne nege. Pegazov dom pa omogoča tudi začasne, kratkotrajne namestitve. Višjo kakovost bivanja, ki jo s svojim specifičnim konceptom delovanja zagotavlja Pegazov dom, sicer last družbe Comett domovi d.o.o., je na slovesnosti ob prvi obletnici pohvalila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, medtem ko je Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pozval, da naj bi podobne programe uvedli tudi drugod. Vzajemnost, 03. 05. 2007