Duševno zdravje

9. november 2007

V današnjem svetu je ob obilici materialnih dobrin najtežje najti notranji mir in harmonijo. Šele ravnovesje telesnega, čustvenega in duhovnega doživljanja nam prinese zdravje
Duševnost in duhovnost sta lahko zelo zapleteni ali pa sila preprosti. Smo, kar mislimo. Kozarec lahko vidimo na pol prazen ali na pol poln – odločitev je naša. 10.10. je mednarodni dan duševnega zdravja, kar smo želeli v Pegazovem domu posebej obeležiti in smo medse povabili Cvijeto Pahljina, dr. med. spec. psih. Stanovalci, zaposleni, svojci in prostovoljci smo se zbrali 25.10. in z zanimanjem prisluhnili priporočilom kako ohraniti svoje duševno zdravje. Dotaknili smo se različnih tem: možnost izbire, postavljanje smiselnih ciljev, evtanazije, smrti, odnosov s svojci, pomena pogovorov… Glede smrti se je odvila zanimiva debata, ko je dr. Pahljina podala mnenje, da nas čaka življenje tudi po smrti, da je človek energija in materija, ki je neuničljiva. Nekateri stanovalci niso bili istega mnenja, rekoč: »Saj se ni še nihče vrnil, da bi to potrdil«. Dr. Pahljina je povedala zanimivo primerjavo, da tudi otrok v trebuhu ne ve, da se bo porodil v nov, drugačen svet in nadaljevanje življenja. Zdravje je ravnovesje telesnega, čustvenega in duhovnega doživljanja. Tokrat ostanimo pri slednjih dveh. Skrb za duševno zdravje pomeni: izogibati se negativnih čustev: jeze, sovraštva, nevoščljivosti, ljubosumja, strahov, neutemeljene žalosti. Pomembno je razvijati pozitivna čustva: veselje, pozitivno naravnanost, ljubezen. Skrb za duhovni razvoj: potrebno je ugotoviti svoje sposobnosti in iskati smisel naše življenjske poti. Vsak dan je priložnost, da naredimo kaj dobrega in koristnega. Prevelika skrb zase naj da prednost pomoči drugim. Duševno zdravi smo, če uživamo v družbi družinskih članov, partnerja, prijateljev in kolegov; uživamo življenje, se veliko smejemo, sprejemamo drugačnost in ne kritiziramo. Sami odločamo o svojem zdravju in veselje do življenja ter sreča sta zavestni odločitvi vsakega posameznika. Za razmišljajočega človeka so bolezen, starost in smrt le potrditev, da poskrbi za čim bolj smiselno življenje vsak trenutek. Veliko vrednost imajo dobri medčloveški odnosi, za katere se moramo nenehno truditi in jih negovati. Izkazalo se je, da so takšna predavanja in razgovori zelo pomembni in da obisk psihiatra ne sme biti tabu tema, saj kot radi govorimo o telesnih bolečinah moramo tudi o duševnih. Klici v duševni stiski: brezplačna telefonska številka, 24 ur: SOPOTNIK 080 – 2223 brezplačna telefonska številka, 24 ur: SAMARIJAN 080 - 1113 Rogaške novice, 9.11.2007